Nisem vedel, kam naj se denem. Za sprehod je bilo prevroče, da bi se že zdaj odpeljal v Bohinj, tudi ne bi šlo; spati nisem mogel in tako sem sedel v naslanjač in strmel v zelenje na vrtu. Počasi sem se nehal ukvarjati z mislimi na Grumovo in Macerolovo samopašnost, na reportažo o postavicah, na vse skupaj.