Človeški vrt ‒ me je prešinilo. Kaj, če je vse skupaj človeški, ne živalski vrt? Da ni morda vsa naša civilizacija le vrtiček, ki ga gojijo mnogo sposobnejša višja bitja zato, da tu in tam pokukajo vanj, kako uspevamo: kako se ljubimo in tepemo, gradimo in podiramo, raziskujemo in odkrivamo, kako se naši veliki misleci ukvarjajo s pomenom ali nepomenom našega bivanja, ne vemo pa in ne bomo nikoli zvedeli, da smo v resnici le človeški vrt, ki ga ohranjajo in omogočajo bitja iz višjega sveta, da bi se nam nekako oddolžila za kdove kakšen nezaslišan greh, s katerim so nas prizadela.