nova beseda iz Slovenije

Miha Remec: Mana, poved v sobesedilu:

Njej sem dolžan zahvalo za nova videnja sveta, v katerem živim, za kanec smisla, ki mi ga je naklonila in ki postaja čarovna palica, s katero se vse spreminja. Če nič drugega, je to dovolj: naklonila mi je kroglico živovine ‒ morda je bil navaden žvečilni gumi ali bonbon ‒ ki me je za hip vsega spremenila, naklonila mi je stik in dotik in poljub, ki je odklenil zamorjeno in ugaslo željo v meni. Želja je ostala in z željo spet živim, nisem mrtvina, ki samo še čaka trikolonsko osmrtnico v svojem časopisu, črno zastavo na pročelju uredništva; živim, ker je dahnilo mimo neko neznano dekle, lepotica iz nevihtne noči, in prižgalo željo življenja v meni in ta želja gori ‒ pozdravljena, želja! ‒ gori, in čeprav najbrž izgorevam z njo vred, je vredna izgorevanja in tudi izgoretja.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA