Roke se mi tresejo, srce poskakuje, ko hitim naprej, da bi Trnuljčico čimprej izluščil iz povojev. Odkrivam nagajivo zakolobarjen popek, še rez naredim in razkrije se mi mednož je, okrašeno s temnim, nakodranim runom, ki zakriva skrivnostno ženskovino. Naposled izluščim povite noge in pred mano leži gola uspavana lepotica, greha vredna, kot pravijo; po mojem je sicer greh, da je nekdo to lepoto zakomotal v lojnato prtenino.