»Šel bi s tabo, če ne bi imel te reči v glavi ‒ tu notri je, in ne morem se je rešiti ‒ prej ali slej se bo spet oglasila; najet čutolovec sem in nimam lastnega življenja. Razumi me, Trnuljčica, za hip sem se s tvojo pomočjo rešil te sužnosti, spoznal sem, kaj pomeni ljubiti, in ta hip odtehta vse jalovo prejšnje prebivanje, pa tudi vse, kar me še čaka ... «