Človek ne živi samo od močne kaše, moja snežna kraljica; životari še lahko, zares živeti pa ne more. Živeti sem začel šele s teboj, šele ob tebi sem postal Kristijan Samuel Amundsen ...” Vzela mi je besedo z vročim, sladkim poljubom, posesala mi je grižljaj iz ust in potlej sva še in še jedla slive, poljubovaje se, medleča v slasti popolnega predajanja, ki ne pozna nobenega zadržka.