Samo vmesnik sem, brez povratne zveze, tudi če je res prišel od nje ta čudežni navdih vame, ni namenjen njej, ampak moji snežni kraljici, ki me ves čas oplašena opazuje, kakor da bi čutila za mojim čelom nevidno tekmico. Ne morem si pomagati ‒ ljubim te njene oči, te izbočene ličnice, potlačeni nos, ljubim pramene temnih las, že spet želim njeno telo, želim rosno školjko, ki utripa in čaka, da jo spet razklenem.