V kopalnici poženem prezračevalec in zaprem vrata. Premočne vonjave me navdajajo s tesnobo: odkar sem iz radovednosti poskušal vdihovati ozračje na Duoniju, ki je nasičeno z močnim sladkobnim vonjem cvetov orhidejam podobnih rastlin in s smradom po gnilobi in trohnobi nekih belih gob, me kdaj pa kdaj postane strah, da ne bom več prišel do svežega zraka. Z nečim se moram zamotiti, da ne bom spet žrtev slepe sle.