Pomislil sem tudi na svojega kanarčka. Zjutraj je že navsezgodaj zaprhutal v kletki in zažvrgolel, potem pa začel prepevati kot obseden; če bi ne bilo njega, bi zdaj prav gotovo še spal in zamudil še to malo, kar je pustil za sabo nočni dogodek. Spomnil sem se, da mu še nisem zamenjal vode, in stekel proti domu, pravzaprav sem zbežal stran bolj zato, da bi se otresel teh grozljivih ljudi okrog sebe, da bi pobegnil grozljivemu prizoru pred Semetovo trgovino in da bi pregnal iz glave grozljive misli.