Kaj pravite?« Ploščad pred trgovino je bila še vedno krvava in rebrastega roloja so se še zmerom držali drobceni koščki razškropljenega človeškega mesa, strjene krvi in - kakor so cepidlačili natančneži, ki jih je ob takih priložnostih vedno dovolj - možganov. »Ljudje božji,« je rekel nekdo, ki se je očitno povrnil na mesto dogodka, »da bi vi slišali, kako se derejo ptiči tam v njegovi hiši...!