Janez je napeto sledil spremembam na mojem obrazu in bil ves čas zadovoljen, spodbuden. Še preden se mi je zaletelo in sem izpljunil dim iz sebe kot dobro prežvečen grižljaj, me je pogledal pod noge in vprašal: »Zakaj pa ne prideš po gojzerice? Kolikor vem, so že zdavnaj popravljene.«