To me je tako raztogotilo, da sem pri priči pograbil najbližji kamen. Potem ga sicer le nisem zalučal in mu nisem razbil nobenega njegovih strešnih stekel, a zamera in jeza sta me še dolgo glodali prav v želodcu. Šele ko sem pomislil, da se pravzaprav tudi jaz nisem odpravil k njemu z najiskrenejšim namenom in da mi je bil kanarček pravzaprav le pretveza za vse kaj drugega, sem se pomiril: bila sva si bot.