In kakor me je prej ustrežljivo in odločno povabil za seboj na podstrešje, tako me je zdaj z nič manjšo odločnostjo pahnil čez prag; na vsem lepem sem se kar opotekel po stopnicah navzdol. Še preden sem stopil na cesto, se mi je že posvetilo, da se je hinavec pravzaprav le poigral z mano, da nikdar niti za trenutek ni imel resnega, iskrenega namena, da bi mi podaril katerega koli od svojih ptičev, tudi zelenopisanega in bolehnega starčka ne. To me je tako raztogotilo, da sem pri priči pograbil najbližji kamen.