Kadar je bila srečnica s pismom Kramarjeva Ivona, ki se je v trgovski akademiji učila žal samo nemščine, si ni mogla kaj, da bi ji vsaj enkrat ne ušlo: »Aber so was?« »Aber so was?« sem takoj za njo zapotegnil še jaz, ker se kratko malo nisem mogel obvladovati. In že je spet mati bliskovito stegnila roko in me s konci prstov oplazila po zgornji ustni, da me je zaščemelo globoko znotraj po zobeh in da mi je ustna sramotno nabreknila in otrpnila v trobec. No, to seveda že zdavnaj ni več uvod.