Pokljukal sem spet, in res: zunanja hišna vrata, ki so vodila na stopnice v podstrešje, so bila tokrat odklenjena. Na vrhu stopnišča me je, pritajen v polmraku, pričakal Boris; za njim so bila - najbrž za vsak primer - nastežaj odprta vrata na balkon, skozi katera je bilo videti na vrtove. Spustil me je v kuhinjo, in šele ko je stopil za mano, sem opazil, da je v pižami in natikačih, ves nekako ohlapen, pa da ima levo ramo pod pižamo povezano, saj je upognjeno levico prislanjal k prsim in se tudi sicer gibal zanj nenavadno okorno.