Ljubil sem celo Kramarjevo Ivono in Kranjčevo Zoro, dekleti, zaradi katerih sem jih največkrat dobil po gobcu, in to celo po nedolžnem. Ti dve dekleti, prva dijakinja trgovske akademije in druga gimnazijka, sta ves vojskin čas razburjeni presedeli nad tremi letniki predvojnega zagrebškega Filmskega žurnala. Brez konca in kraja sta se naslajali nad slikami filmskih igralcev in igralk in se z revijami pod pazduho spreletavali kot golobici čez Bezenškovo ulico iz ene mansardne sobe v drugo.