nova beseda iz Slovenije

Marjan Rožanc: Ljubezen, poved v sobesedilu:

Najbrž samo zato, ker sem bil otrok in ker sem imel na stežaj odprto, brezmejno srce. Počrvinovega Vinka sem ljubil preprosto zato, ker sem nič kolikokrat začutil, da ima tudi on rad mene, Markičevega Zdravka zato, ker me je hotel kot zagnan komunist z vso svojo gorečnostjo prepričati, da telesna ljubezen med dekletom in fantom ni greh, ampak prav narobe, višek v združitvi moškega in ženske; Bassinovega Milana zato, ker je bil najbolj neroden ministrant in ga je gospod Urbanek nekajkrat kar med mašo pognal iz cerkve, hkrati pa je bil najduhovitejši nogometaš na Kodeljevem in v Zeleni jami; Frasovega Toneta zato, ker si je upal vsak trenutek in povsod zaklicati na ves glas: Živela Rusija! Srakarjevo Francko sem ljubil zato, ker se je tako strastno in tako kljubovalno ciparila, da njeno početje nazadnje ni več spominjalo ne na slast ne na pohujšanje, ampak na načrtno samouničenje; italijanskega vojaka Maria Belardinija zato, ker je Počkajevi Marici napravil najlepšega otroka v Zeleni jami in jo za nameček obdaril še z gramofonom in ploščami, na katere je ob ljudskih praznikih še dolgo plesalo vse predmestje, Kalabreža zato, ker je bil najgrši med vsemi italijanskimi vojaki, ki so potrpežljivo čakali v vrsti na Srakarjevo Francko, najgrši in najbolj potrpežljiv, čeprav nikdar ni prišel na vrsto. A zakaj sem ljubil Rožičevega Edija, Škobernetovega Cirila, Prelčevega Borisa in Krakarjevo Mileno, te štiri, ki sem jih imel prav gotovo najrajši - tega niti pri najboljši volji ne vem povedati.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA