Tam so stražarji pravkar dvignili zapornico in spustili številne civiliste kar noter, na kasarniško dvorišče, da so se tam nagnetli okrog stopnišča, tik pod vrati, ki so vodila v komandaturo. Kaj kmalu se je na ploščad vrh stopnišča ustopil visok italijanski oficir, lep in polizan kot vsi italijanski oficirji, in začel s čudnim naglasom in smešno popačeno prebirati imena in priimke z dovolilnic, ki jih je držal v rokah. Ljudje so se še tesneje zgrnili pod njim in srečneži, ki so iz oficirjevega žlobudranja razbrali priimek in ime koga od svojih, so kar povriskovali od veselja in stegovali roke po papirju.