K sreči pogovora med mojo materjo in Rožičevo Malko s tem še ni bilo konec. Že čez dober teden dni, ko je bil modrc - šestica ali sedmica - gotov, košarice skvačkane in svileni trakovi prišiti, od Edija pa še ved no ni bilo nobenega glasu, se je Rožička kar sredi dneva oglasila pri nas. Vprašala je: »Kaj misliš, Tilka, na koga naj se obrnem, da bi mi napisal prošnjo za obisk.