Nismo se sicer zbrali še čisto vsi, a počasi sem se že kar privadil na to, da se prav vsi najbrž nikdar več ne bomo zbrali. Kljub temu sem imel vedno veliko dela; še zmerom sem bil namreč tak, da sem moral ustreči prav vsem, če sem hotel biti tudi sam zadovoljen. Sicer pa smo z očetom in bratom živeli v naši kleti kar sami, ker nas je mati - pocestneže in aktiviste - nekega lepega dne zapustila in se na stara leta vrnila na svojo domačijo na Kozjanskem.