Toda ko je nekomu od krajevnih aktivistov prišlo na misel, da za Vižintinovim Štefanom ni nikakršne sledi in da ni izključeno, da se skriva v hiši, je bilo ljudem tudi smradu kar naenkrat dovolj in so vdrli v hišo. Staro so dobili za mizo v kuhinji, z molitvenikom pred sabo in Tatjano v naročju, a se niso kaj dosti ozirali nanju, ker jih je gnalo naprej za smradom, dokler niso vdrli na podstrešje in obstali. Niso našli Štefana, ampak samo že razpadajoče truplo starega Vižintina, ki je viselo na vrvi.