Tudi nisem pretrgal stikov s Prekovim Pavlom. Dobival sem se z njim še naprej, res pa, da ne čisto brez vsakega občutka krivde: po vsakem pomenku z njim sem kar takoj šel in kaj napisal ali narisal za zidni časopis; še zmerom sem moral ustreči prav vsem, če sem hotel biti tudi sam zadovoljen. Tako še dolgo po končani vojni nisem imel niti malo miru: moral sem zdaj sem, zdaj tja...