Tudi s krompirjem, čeprav samo navidez in čeprav z njim nista bila več povezana samo pomanjkanje in lakota, ampak tudi smrt, svoboda in morda še kaj. Že pozno pozimi, ko so ga pripeljali in ga razkladali s kamionov kot premog, metali kar z lopatami in zvrhano napolnili klet, tako da si se lahko potem kar s kletnega okna zadričal po krompirju v globoko dno vlažnega podzemlja, nam je bilo vsem jasno, da tega krompirja Nemci ne bodo več pojedli. Tako smo prežali nanj že od vsega začetka in čakali na ugoden trenutek...