»Kakor hočeš,« je skomignil z rameni Pavle, »a kruha nam pri nas res ne manjka.« Potem me je pogledal, počakal, da je povsem zanesljivo ugotovil, kam sem pravzaprav namenjen, in se mi nevsiljivo pridružil. »Selanova Marija je najlepša punca v Zeleni jami, kaj?«