»Joj, joj,« je vzklikala Valerija v spremenljivem ritmu, ki si ga je izbirala sama, in se stresala nad menoj. Hlipala in vzdihovala je toliko časa, da je končno priklicala k postelji še Mileno, ki pa najbrž tudi pred tem ni zamudila niti enega najinega giba: pristopila nama je namreč že v odpeti halji in z roko med nogami, igraje se tam zdaj s prsti zdaj s plosko dlanjo, kot se je najbrž igrala že v predsobi. »Menda ne boš rekla,« se je oprijela Valerijine podrgetavajoče rame, »da si prišla na svoje?«