Nekaj nevarnega je namreč že tako in tako viselo v zraku, nekaj izzivalnega, in to od trenutka, ko me je bila obsedla skušnjava, da sem se spozabil tako daleč in omenil Vojka in Vilija, samo da zdaj sploh nisem več razmišljal o tem; hotel sem vse odgnati od sebe, pozabiti ... Žal je bilo že prepozno in zloslutni drget, ki mi je zagomazel po telesu, me ni varal. Kakor hitro sva prišla do Šlajmarjeve hiše, je Ciril postavil motocikel na nožice.