Kdaj pa kdaj so se v polni nekdanji zasedbi sestali tudi še pod svetilko na našem vogalu, a to ni bilo več tisto nekdanje; če nič drugega, jih je že ob osmih pregnala policijska ura. Niti za pošten fantovski pomenek ni bilo več časa, kaj šele za prepevanje kupletov. Ko pa so bile zelenojamske ulice prvič nastlane z lističi, s srpi in kladivci in z rdečimi peterokrakimi zvezdicami, je bilo še te družabnosti konec že ob petih ali šestih popoldne: v Zeleno jamo je privihrala patrulja karabinjerjev na kolesih, trije nenehno zadihani Italijani, ki so razganjali fante vsevprek po vrtovih in jim sledili celo v veže.