Veliko rajši bi se sicer zapletel v pogovor s fanti, z vsemi, razen s Tržanovim Vinkom, prav skušnjavsko sem si želel prav tega, a obenem me je bilo strah, da bi ga utegnil kaj polomiti in se izkazati pred njimi kot otročaj. Lenka je sedela pri oknu s stisnjenimi koleni in sklenje ne roke so ji ležale v naročju; očitno je bila posvečena v vse fantovske skrivnosti in obenem vzvišena nad njimi, razsodna in mirna, postavljena v svetlobo, če ne kar svetloba sama. Na vsem lepem me je namreč prešinilo, da se tudi fantje niso zbrali tukaj zaradi mojih pogovorov, zaradi političnih in vojaških zadev, ampak samo zaradi nje.