»Zdaj vas imam, prekleti paglavci!« zasoplo krikne in se zapodi v votlino, ki je razsvetljena s svečavo mnogih bakel. In se skoraj zaleti v samega sebe: živega nataknjenega na kol, zvijajočega se v peklenskih mukah. Nočni svatje odkrijejo kapuce, med pošastnim smehom pokažejo svoje jauhovske obraze in zaplešejo kot vešče nad njim, ko na kolenih, z nečloveškim glasom vpije in z mečem suva v prazno...