Kljub temu mu ne manjka sporočilnosti, večplastnosti, a tudi realnosti, nenazadnje tudi vsakodnevnosti. Morebiti bi veljalo tako tudi zaključiti to spremno besedo in prepustiti bralca užitku in premisleku, moči in čarnosti misli, ki veje tako silovito iz Remčevega mislenja in miselnovanja. Včasih, ko sem se še kot deček v jasnih poletnih nočeh, ob šumenju Močnika, s hrepenenjem oziral za zvezdami na grafitnem nebu, tedaj sem si želel, da bi sanje postale resničnost.