V temnem lasišču ni sivega lasu, koža na obrazu je brez gubice, voljna kot rjava žamet, ustnice se leskečejo kot zreli sadeži granatnega jabolka, prsi ji lahko zavida vsaka mladenka; vitko telo ima kot izklesano in v njenih udih se zrcali mladostna moč, tako kot v davni časih, ko jo je prvič videl. Samo oči, nepremično zazrte v nebo so žalostne, brez žara in posmehljive radovednosti, ki jim je včasih dajala poseben čar. Kaj vse je počel v teh letih, da bi jo spravil v dobro voljo: krulil kot pujs, zaobračal oči do belega, posnemal račjo hojo, pripovedoval zabeljene kvante, jo žgečkal po podplatih, ji puhal v lice regratove kodeljice ‒ vse brez haska.