»Človek ne preživi brez vere,« reče bogoiskatelj. »Nikoli nisem veroval v evianske bogove, ki so prebivali v bogohramu kot ljudje iz mesa in krvi, imeli potomce in po smrti odhajali v ozvezdje Božjih koscev. Zato sem po razboženju Histosa, ko se ljudje niso mogli sprijazniti s sesutjem njihovega verovanja, začel oznanjati novo vero v Boga, ki ni bil nikoli človeku podoben in ni ustvaril človeka po svoji podobi, ampak je bilo narobe; človek si je dovolil domišljati, da je podoben Njemu, katerega dotik nenehoma ustvarja tako travno bilko, žužka in človeka, kot zvezde na nebu, kot čas in sanje.