»Saj je bil samo preblisk, ki včasih presvetli moje mislenje,« zavrne Iksia hvalo in si nadene zlato tuniko, poslikano z velikimi barvnimi vzorci kril pisanih metuljev. »V programu Noetove barke na Zemlji in Luni so nas urili predvsem za preživetje in ohranitev človeške vrste. Za veroučnost ni bilo časa.«