Nekaj časa kot ujeta ptica omahuje, nakar se naglo odloči: posvaljka snežno bele svilene hlačke s telesa in mu jih da. Raf Pesnik, nekdanji evianski bog, jih hlastno pograbi, zakoplje vanje obraz in se v zgrudi na tla z božjastnimi krči in zagrlenimi stoki. Tega Iksia ne prenese več, najprej misli zbežati, se skriti od sramu nad samo sabo, nad svojo nečlovečnostjo.