Oblečena v ohlapno belo obleko, ki prikriva njeno nosečnost, sedi za podolgovato mizo in s prožnim tolkalom izvablja zveneče zvoke iz cimber, kristalnega dromidskega glasbila, katerega ji je podarila Lira: v povezanih, tanko izbrušenih vazah je različno visoko nalita raznobarvna cvetlična mana, tako da ima vsaka svoj zven. Znova in znova poskuša Iksia ujeti napev pesmice iz otroštva, zato ne opazi takoj Histosa in Angela, ko vstopita. Potem se zdrzne, saj najprej ne spozna shiranega evianskega boga v strgani raševini, z zaraslo brado in lasmi; takoj nato pa jo pri srcu stisne občutek krivde za to bedno Histosovo stanje.