Trume Evianov se razočarane ustavljajo in strmijo v prazno prozorno lupino pred zaprtimi vrati molišča. Nenaden molk zavlada, kot bi prisluškovali, kaj se znotraj dogaja, dokler bičar z okrvavljenim hrbtom in s trnjevino ovitim čelom na ves glas ne zakriči: »O, naš bog, zakaj nas ne pustiš blizu? Se nismo dovolj pokorili?«