Srce nemirno razbija v Histosovih prsih, misli se mu prepletajo; kdaj bi že lahko našel Iksio, on pa čaka na izsledke rafitskih oglednikov in se muči z neznosnim hrepenenjem. »Namestnik kralja in vojskovodja si bo to zapomnil,« strogo izreče in komaj brzda svoja občutja. »To bi bilo vse, lahko greste.«