Vse skupaj so zasrali, sin moj, uničili so semensko banko, in namesto da bi zaplodili rod gradnikov, veleumov, umetnikov, se je narodilo to trapasto božje ljudstvo, ki se stoletja ravsa z staroselskimi jauhami in se pravzaprav kolje s svojimi lastnimi sanjami! Ne glej me tako debelo, ampak si zapomni!« »Zapomnil si bom, oče,« obljubi Histos, ki so ga zadnje besede presunile.