»Ne skrbi, vračam se,« ga potolaži, se zaobrne in z velikimi zamahi zaplava k obrežju. Angel stoji ob vodi kot soha na belem kremenčevem pesku, čaka jo in njegove oči rdeče pobliskujejo v mraku. V ozadju se medlo svetlika kroglasta kupola blastiona, ki jo je postavil v zavetje kristalnih skalnih skladov.