« Zadnji vojščaki njemu zvestih enot brezglavo bežijo mimo in se ne zmenijo več zanj, ko stoji tam kot okamnela soha. Nenadoma se od kdove kod priklati kraljevi norček Žompa, mu z ragljico poropoče pred nosom, ga povleče za oklepljeno srajco, vojskovodja pa še vedno votlo strmi predse.