Lestvarji, ki prilezejo na vrh obzidja, že lahko vidijo božje prebivališče pod veličastno kupolo, toda le za kratek čas. Zadene jih puščica samostrela, kopje ali pa poseka meč rafitov, ki zdaj branijo vsako ped zidu. Tudi vrata ne popustijo pod točo kamenja in udarci težkih rušilnih tramov z okovanimi udarnimi čeli, s katerimi se po petdeset silakov zaganja vanje; ko nič več ne zaleže, usmerijo lečarji v vratna krila snope Horovih žarkov, že dovolj močnih za zažig lesa.