Kje je že srečala tega človeka? Z enakimi mislimi strmi vanjo Histos in ne more verjeti, da pred njim stoji neznanka, ki jo je pred časom srečal v snu sredi bele puščave. »Tista z zvezde... « zamrmra v staročloveščini in srce, polno žalosti za umrlim očetom, mu zatrepeta v ljubezni, ki je od tistih sanj naprej plamenela v njem kot ogenj v vetru.