Zlovešč nasmešek spreleti Jajabanov obraz in z ubito temnimi očmi se zazre v velikega duhovna, ki hlini zgroženost. »Sicer pa, Far, oba dobro veva, kako je z evianskim bogom,« mu reče z zaupnim glasom. »Zapit, samopašen starec je, ki bo kmalu stegnil pete in zamenjal ga bo mehkužen sin, katerega nisem mogel naučiti mečevanja in so mu bližje pesmi kakor bogovanje...