Saj ni še blizu dan: saj to je slavec bil in ne škrjanec, ki ti prešinil plaho je uho; vso noč žgoli tam na granatovcu: verjemi, dragi, da je slavec bil.« In sliši Angelov odziv: »Bil je škrjanec, jutra oglasnik, ne slavec: glej, zavisten svit obroblja razmaknjene oblake tam na vzhodu: noči so sveče dogorele, dan ves veder vstaja nad megleni vrh. Shakespeare. Romeo in Julija.« S trudom odpre Iksia oči in presenečena zapazi, da je zaspala na klopi v Angelovem vrtu na koncu blastiona.