Teče mimo stanišča Noetova barka, ki je z okroglimi okni res nekoliko podobno veliki prekoceanski ladji, mimo v ravne vrste postavljenih blastionov, pripravljenih za odstrelitev, teče in se ne more znebiti občutka, da prizorišče kroži okrog nje, ona pa ostaja na mestu. Tu nekje bi se moral pojaviti, tuhta pri sebi. On, ki me je iz zmedenega bitja oblikoval v stanovitno osebnost in mu dolgujem več kot mu lahko kdajkoli povrnem.