Če bi med tekom zastala, bi lahko prepoznala kopnine in morja, čeprav jih obdaja bela koprena oblakov in modrikasta meglica ozračja. Preveva jo čudovito občutje zmanjšanja težnosti in njen tek po gojenem mahu je napol letenje. Teče mimo stanišča Noetova barka, ki je z okroglimi okni res nekoliko podobno veliki prekoceanski ladji, mimo v ravne vrste postavljenih blastionov, pripravljenih za odstrelitev, teče in se ne more znebiti občutka, da prizorišče kroži okrog nje, ona pa ostaja na mestu.