V zaobljeni čelni konici blastiona sede Iksia v protitežnostni naslanjač in se priveže. Skozi neprebojno kristalovino gleda Drom pod sabo in čaka, kakšno umetnijo bo izvedel Angel. Dih ji zastane, ko šine blastion z vso hitrostjo skozi prostor in povleče za sabo miriade trkajočih se foton skih delcev, ki se kot iskreča kača vibasto vijejo med zvezdami, se razpršijo in naposled spet združijo v blesteče velečrke: IKSIA.