Skrbel bom, da bo sveža travnata steza, kjer se šetaš zarana, in kjer bodo rože koprneče po smrti pri slednjem koraku pozdravljale tvoje noge. Gugal te bom na gugalnici med vejami saptaparne, ko bo rani večerni mesec se mučil, da poljubi skozi listje rob tvojega krila. Spesnil: Rabindranat Tagore.«