»Zdaj gledam tvoje oči, v katerih še odsevajo sanje, svileno lepoto tvojih temnih las, vlažne ustne in iz nabora so mi kanile Romeove besede: Ljubezen, ta me gnala je iskati; nasvet mi je dala, jaz pa njej oči. Nisem krmar; a če ti bila bi daleč kot pusti breg nazadnjega morja, odrinil bi za tako dragotino... «