Odide Jajaban v noč, ki jo razsvetljuje zahajajoči ščip Sabine, ki se s svojo biserno belino zarezuje v temno nebo posejano z zvezdami. Povzpne se po polžastih stopnicah na obzidje kraljevih dvorov, odkoder ima lep pregled nad mestom, saj je samo bogohram na osrednjem griču višji. In tja se ozira, tja gleda in globoko vdihuje svež zrak, v katerem se mešajo opojni vonji rož iz kraljičinih vrtov.